Ne, srce, televizija je šla spat. Telefonu se je izpraznila baterija. Če poješ vse iz krožnika, dobiš sladico. Pospravi igrače, drugače ti jih vzamem. Če ne boš pospravil copat, ti jih bo odnesla Muca Copatarica. Ubogaj mamico, drugače se ne bom igral s teboj. Si bil priden danes? Ne, tega ti ne bom kupila, ker si tega ne moremo privoščiti. Danes pa je igrišče zaprto. Ne, ne moreš iti na obisk k sosedu, ker spi.

Takšnih in drugačnih izgovorov imamo starši mali milijon. Ja, tudi meni uidejo. Poredko, ampak mi. Sicer je moja olajševalna okoliščina dejstvo, da sem doma, ne hodim v službo. Čas je moj prijatelj in ne sovražnik. Nimam ure, ki bi me preganjala. Sem povsem odvisna od sebe in otroka. In zato imam ogromno energije na zalogi, da se lahko spopadem z otrokom v resničnih izjavah in ne prirejenih. Da si vzamem čas, mu dovolim izpad, prediham, se sprostim in mu razložim. Dovolj je bila ena risanka. Na telefonu en posnetek bagra. Razumem, da nisi lačen, saj si jedel uro in pol nazaj. Prosim, pospravi igrače. Če ne gre, ti pomagam. Enkrat bo že. Ne potrebuješ te igrače, stvari iz trgovine-doma jih imaš dovolj. Seveda lahko greva ven-vedno! Ampak ne zdaj, najprej morava skuhati kosilo. Ko bo prišel ata iz službe, pa te bo peljal na igrišče, prav? Lahko vprašam, če je sosed slučajno buden in bi se igral, seveda!

Lažemo otrokom, ker lažemo sebi.

Samo še danes, jutri pa resnično začnem živeti drugače. Jesti drugače. Razmišljati drugače.

Tole nadaljevanje še pogledam, potem pa res pospravim. Jutri pa se bom pogovorila s partnerjem, kje potrebujem podporo in spremembo. Jutri bom povedala sodelavki , da me je prizadela. Jutri bom razčistila konflikt, krivico, ki me tare in o kateri jamram vsakemu, ki me je pripravljen poslušati. Jutri bom dala sebe na prvo mesto. Jutri se bom imela rada.

Zame je to v resnici ista štorija, istega kovanca, samo drugače jo zapakiramo. Ko bomo sebi nehali lagati, potem bomo lahko iskreni tudi s svojimi otroci. Ker oni so iskreni. Vedno in v vsakem trenutku. In danes, ko smo starši, danes, ko nas upoštevajo, danes, se moramo to naučiti od njih. Ker jutri bo prepozno.

Ker so oni naši največji učitelji in vzgojitelji in ne mi njihovi. Ker so oni zrcalo nas. In za nami ponavljajo. Zato prosim vas, nehajmo jim lagati. In morda bomo v nekem trenutku tudi iskreni do sebe.