Ah ja, stari vzorci. Zarečenega kruha se največ poje. Starejši kot si, bolj si podoben svojim staršem. Majhni otroci, majhni problemi. Veliki otroci, veliki problemi. Pa še kakšen tematski bi se našel tu zraven. Z vsemi se strinjam, ne razumite me narobe, ampak vseeno mi to ni izgovor, da se ne trudim narediti boljše.

No pri vzgoji, logično. Če verjamem, da obstaja dobro na tem svetu, če verjamem, da ti je lažji vsakdan, če si vesel in nasmejan, potem se bom potrudila, da bom to predala svojim otrokom. Četudi vsi verjamejo, da je dobrota sirota. Ja, a potem, se ne splača biti dober? Če želiš biti bogat, moraš biti zloben? Nesramen? Ali je lažje živeti, če si nesramen do soljudi? Ali je potem tvoj vsakdan bolj vesel, kot od tistega, ki je dober? A je težje živeti, če si dober? Če verjameš v dobro ljudi? Zakaj? Ker si potem razočaran? Kdo te lahko razočara? Tisti, ki ti dobro ne vrne? A zato si dober, da se ti bo dobro vrnilo? Ali nisi potem samo dober tržnik? Jaz dam dva dober dan-a, štiri sendviče klošarju, 10€ v cerkvi in tebi častim kavo, kaj mi pa ti daš? Aja, SAMO hvala!?

Ste se nasmejali?

Potem berite naprej.

Kaj pa to zarečenega kruha se največ poje? Uuuu, slišite ta grozilni ton? To je druga plat tistega: saj, boš videl, ko boš v mojih letih. Kaj pa s tem pridobiš? Potrditev, da si imel prav? Kaj pa je to? Koliko pa to stane? Prav? Ali je merjeno v gramih? Ali v letih? Ta stavek starši izredno radi uporabljamo. Saj sem ti rekla. Oh, kolikokrat se zalotim, ko mi zleti z jezika. Ker sem vedela, da se bo to/tista stvar razbilo/polilo/ti padlo iz rok. Kako sem vedela? Ker se je meni že neštetokrat ponovila ista zgodba? Zato se bo tudi mojemu otroku? Ali ker vidim v prihodnost? Ker znam predvidevat? Ker sem starejša, pametnejša? Kaj pa če mojemu otroku USPE, kar meni ni? Ali me morda to skrbi?

Se lahko kot mama za trenutek postavim v vlogo mame Melanije Trump. Za sekundo, zaprem oči. Moja draga hčerka. Punčica mojega očesa. Dobro in pošteno sem jo vzgojila. Dosegla in presegla je vsa moja pričakovanja. Odletela iz gnezda, poletela zasledovat svoje sanje. Kako sem ponosna nanjo, poglej, priznana manekenka je. Uh, kaj pa sedaj? Kdo bo moj zet? A si sigurna? Okej, čestitam, srečna sem, da si rodila dva zdrava vnuka. Vesela sem, da ste srečni. A možnost je, da postaneš prva dama Amerike? Čakaj Amerike? Moja Melanija? In možnost je postala sedanjost.

Kako se ob tem počutiš? Ponosno-hči je postala prva dama Amerike! Zaskrbljeno-hči je postala prva dama Amerike. Neprijetno-hči je postala prva dama Amerike.

A te potolažim, draga mama?

Sploh ni pomembno kako se počutiš ti. Ne več. Bilo je pomembno, daleč, nekje, na začetku. V nosečnosti je bilo izredno pomembno s kakšnimi mislimi si se hranila. Prva tri leta njenega življenja, ko je otrok popolna kopija tebe. Ko je otrok še tvoje zrcalo, bodi pozorna. Glej sebe v njej. Neguj in širi svoja prepričanja v njej. Ne skrbi zanjo, skrbi zase. Poslušaj se, na kakšen način govoriš s seboj. Če ti juha skipi čez rob lonca, kaj si rečeš? O fak, budala! Zakaj? Zaradi polite juhe?! Zato?!

Zato ker voziš s seboj ogromen SAJ SEM TI REKLA kovček.

Pusti ga. Ne potrebuješ ga več. Tudi tvoji otroci ga ne potrebujejo, ker zdaj dobrota ni več sirota.

IMG_20180721_112125.jpg

Davnega leta 2017 posneta slika. Če pa kdo, pa sta me ta dva naučila kako biti dober do sebe. In kako je to pomembno za celo družino.