13.1, ob cca 1h ponoči me nekaj špikne. Že nekaj časa sem bolj slabo spala.. Sem si mislila ah to ni nič.. Kmalu so se začeli močnejši popadki.. Počasi vstanem in pokličem mami, ki je od mene oddaljena 3 km, in ji povem da se je začelo dogajati. Nato pogledam kaj mi še manjka v torbi za porodnišnico(polnilec za mobitel, glavnik,..), nato grem pod tuš… Tukaj je bilo najlažje predihovati popadke, saj sem si po križu polivala z vodo. Po tuširanju sem obvezno morala narediti še eno slikico za spomin, ko sva bile še 2 v 1. Še naprej predihavam čedalje močnejše in boleče popadke. Ob nekje 5h zjutraj še 1x pokličem mami, če bo lahko prišla po otročke. Doma zdržim do malo čez 6h, zdi se mi da so popadki en za drugim. Z mojim se odpeljeva v Lj porodnišnico, na poti se ustaviva še na eni kavici na bencinski črpalki??(mi je kavico prinesel moj v avto, ven ni izgledalo da grem hihi). Kmalu se pripeljeva do porodnišnice.. Ura je bila nekaj čez 7uro.. Na kar jaz mojemu rečem, da ne grem še ven.. In da bova še malo časa počakala v avtu. Prva dva poroda sem bila cca po 5 ur v porodni, in zdaj nebi ponovila iste zgodbe. Ko prideš 1x v porodnišnico, si odvisen od njih, in jih moraš ubogati. V avtu sem brez problema predihovala popadke, med tem še opravila nekaj klicev, da sem se malo zamotila?? Pogledam na uro.. Nekaj čez 8uro.. Dobim zelo močen popadek.. Moj že ves nestrpen.. Naj se greva pokazati.. Vstanem iz avta.. Komaj pridem do porodnišnice peš.. Cca 200 metrov je bilo do tam.. Vmes se še 2x vstavim in se naslonim na partnerja.. Vse me je že začelo pritiskati dol.. Ko prideva v porodnišnico, je bilo potrebno izpolniti papirje glede covida.. Partner seveda zaradi covid ukrepov ostane zunaj. Izpolnim vprašalnik.. Komaj sem še pokonci, nevzdržne bolečine.. Sestra me pospremi do sprejemne pisarne.. Kjer me pogledajo.. Odprta 5-6 cm.. Ufff.. Sem si rekla to bo še trajalo. Sestra me napoti v kabino, da naj izkoristim čas brez popadka in da se preoblečem v haljo.. Nato spet en kup papirjev.. Jaz nisem mogla nič več. Ves pritisk je bil spodaj. Sestra mi pravi naj hitro pokličem partnerja.. Kmalu zatem mi odteče še voda.. Poplave na tleh?? Nato me dajo se na test za covid.. Sestra me pospremi na klop pred sprejemno, kamor kmalu pride sestra iz porodne.. Z vozičkom me hitro odpelje gor.. V porodno.. Končno pridemo notri.. Mogla sem se ulečti na posteljo ampak kako.. Popadki so se vrstili eden za drugim.. Komaj mi rata.. Babica mi nato da par nasvetov čes da jo moram ubogati, saj bo otroček vsak čas zunaj.. Končno pride partner.. In res je.. Še 2 popadka in jo imamo. Našo Majo, težko 3460g. V porodni sem bila celih 5 min?

To je bila moja 3 ja nosečnost, doma imam že 15 m staro punčko in 5 let starega fantka. Nosečnost je potekala bp, edino zadnji mesec se mi je vleklo, bila sem že kot nasedli kit? Kmalu po porodu smo se že lepo dojili❤ Naval mleka sem dobila drugi dan po porodu.. Sedaj smo stari 2 meseca pa ni bilo potrebno nič dodajati in upam da tako tudi ostane. Tudi prejšnja dva otročka sem dojila 6m brez kakršnega dodatka. Go mami???Pri 15 mesečnici si je težko zagotoviti kaj več počitka, sem pa izkoristila čas ko je potrebovala popoldanski spanec.. Tako sva se z novorojenčico malo crkljale, spoznavali. Večji bratec je pa hodil v vrtec.

Mladim mamicam bi svetovala naj čim manj komplicirajo, in čim več uživajo z majhnimi štručkami, saj čisto prehitro zrastejo. Naj si zaupajo in tako bo tudi dojenje steklo. Čim manj stresa, čim manj skrbi.. Tudi ko je občutek da je manj mlekca.. Mleko je.. Samo otroček čez noč mogoče rabi malo več.. Takrat čim več gnezdimo, se cartamo, pristavljamo, veliko pijemo… Mamice zmoremo.