Moja nosečnost je potekala brez težav, v 30. tednu sem prebolela covid v blažji obliki. Delala sem do 34. tedna, nato dopust in porodniška. Doma imamo malo kmetijo in v štalo sem hodila do poroda (dobesedno). Porod je bil lep, popadki so se začeli sami, v porodnišnico sem prišla odprta 4-5cm, šla v porodno, dobila antibiotik (streptokok pozitivna), nato so me pogledali, mi predrli mehur, nastavili epiduralno in kasneje dodali umetne popadke. Rodila sem v 4 urah od prihoda v porodnišnico, strgana sem bila za en šivcek tako da nism imela nobenih težav z rano. Sprejeta sem bila na oddelek kjer so se res trudili in pomagali pri dojenju. Mali je bil neprestano na dojki, čim si ga odstavil je biu vik in krik. Imela sem čisto razpokane bradavice zato je sestra predlagala dodatek po katerem se je mali malo umiril. 3. dan po porodu sva šla domov, za vsak slučaj sem imela doma AM in flaško. Prvi dan, po prihodu domov sva se neprestano dojila zvečer pa je dobil flaško zaradi bolečih bradavic. No nato pa je prišel naval mleka vendar mali ni hotel sesati in se je neprestano kregal na dojki, zato sem se odločila za črpanje mleka. Do prvega pregleda pri pediatru sem črpala na 3 ure (podnevi in ponoči), nato pa me je medicinska sestra kregala, da je to bedarija in da naj se probava dojiti, bo že jedel ko bo lačen. Prvih 14 dni nama je šlo super, mali je bil srečen jaz pa tudi saj sem imela malo več časa. Sama sem bila, že od prihoda domov, psihično na dnu, za vsako malenkost sem jokala. Domači so me prepričali v obisk psihiatra, tam sem dobila pogovor in antidepresive, ki sem jih pridno jemala nekje 20 dni. Po 14 dneh od začetka dojenja in jemanja terapije pa je mali postal jokav, razdražljiv, čez dan je spal po 15min in potem se je ponovno želel dojiti. Bilo je utrujajoče, ko sva prišla na sistematski pregled pri 2 mesecih pa je sledil nov šok. Otrok se je zredil za samo 350g, po obrazu je bil pikast. Sestra me je ponovno kregala in takoj zagrozila z AM, povedala sem ji da mu AM ne ustreza in da nato bruha vendar ni popustila. Na mojo željo je sledil se pregled pri zdravnici, ki je želela uvesti dieto brez mleka in mlečnih izdelkov in kontrolo teže čez 1 teden. Sestra se s tem ni strinjala, zdravnica pa je podlegla vplivu sestre in predpisala AM. Takrat se je šele začel boj, nakup Mleks-ov, kontakt z Urško (Urška iz srca ti hvala za vso pomoč) in pritiski domačih. Zaradi pritiska je mali dobival AM nekje 2x/dan, drugače sva se trudila z dojenjem. Na začetku je bruhal samo po obroku AM, po enem tednu pa tudi po dojenju zato sva šla k zdravnici že en dan prej. Mali je lepo pridobil na teži vendar sva bila zaradi bruhanja napotena na pediatrično kliniko. Tam so naredili celoten pregled otroka in odvzem krvi. Na srečo je bil dežuren ravno gastroenterolog, ki nama je predpisal posebno mleko prilagojeno alergikom na beljakovine kravjega mleka in zame dieto brez mleka in mlečnih izdelkov. Izpolnjevati sem morala dnevnik hranjenja in polivanja, čez 3 dni pa sva bila sprejeta v bolnico za nadalnje preiskave. Naredili so mu pH metrijo in ugotovili blagi refluks, imel je UZ trebuha kjer je bilo vse uredu, opazovali pa so tudi njegovo sesanje (ima nazaj pomaknjeno spodnjo čeljust), ki pa naj nebi bilo dovolj učinkovito. Sprejem v bolnico je bil stresen za oba, mali je bil cel dan pri meni v naročju in na dojki, spal je po 30min in nato ponovi vajo. Šele zvečer sva dobila stol/ležalnik da nama je bilo malo bolj udobno. Najvecji šok za malega pa je bilo ločeno spanje. Ampak smo preživeli, vendar otrok je v tem enem dnevu shujšal in ponovno panika in predpisano bolj kalorično mleko. Seveda brez napotnic za preglede ne gre. OK zdaj pa končno domov in poskusimo kako bo šlo. Bolj kalorično mleko mu ni najbolj odgovarjalo, zato smo kmalu prenehali z dajanjem, Pantoprazol sirup, ki ga ima zardi refluksa ponavadi noče pogoltniti (če vam povem, da so to samo raztopljene tablete si najverjetneje lahko mislite zakaj), nekajkrat je dobil prilagojeno AM in to je to. To je trajalo nekje 1 teden nato pa sem opustila umetna mleka in KONČNO uspela uspostaviti polno dojenje. Opravila sva tudi pregled v foniatrični ambulanti in na URI Soča, kjer so potrdili da je z otrokom vse uredu. Mali se je v 1 mesecu (sistematski pregled pri 3 mesecih) zredil za 900g in zdravnica je bila presenečena. Sedaj pa uživamo in se počasi pripravljamo na uvajanje goste hrane. Urška še enkrat iskrena hvala za vso podporo, ki si mi jo nudila in je doma nisem dobila, hvala za vse nasvete in hvala za Mleks-e.