Moja druga zgodba o dojenju spada v tisti minimalni procent zgodb, kjer prakti─Źno ni bilo te┼żav. Prva zgodba pa je zelo druga─Źna. ┼Że nose─Źnost je bila naporna, bila sem presre─Źna, da sem nose─Źa, a nisem bila sre─Źna nose─Źnica. Nose─Źni┼íke tegobe sem zelo slabo prena┼íala, bila sem pod ogromnim stresom, do zadnjega sem delala. Proti koncu 36. tedna ┼że drugi dan nisem dobro ─Źutila otroka, zato sem ┼íla v porodni┼ínico. Vsi pregledi so bili ok, a je zdravnico skrbelo, zakaj ga ne ─Źutim, zato me je obdr┼żala na opazovanju. Nekaj dni kasneje se je druga zdravnica odlo─Źila, da bodo rok prestavili za 2 tedna, ker je otrok velik (brez da bi upo┼ítevala genetiko in mnenje moje ginekologinje) in tako so v dopolnjenem 37. tednu (popravljeno v 39. tednu) spro┼żili porod. To je bil prvi dan v nose─Źnosti, ko sem bila presre─Źna, saj sem vedela, da se za─Źne najlep┼íe obdobje v mojem ┼żivljenju in zaklju─Źi ta nose─Źni┼íka muka.

Zjutraj so me odpeljali v porodno sobo in spro┼żili porod. Ko sem se dovolj odprla, so mi predrli ovoje in nastavili epiduralno. Lepo sem se odpirala, popadki so bili redni, babica mi je naro─Źila, da poskusim nekajkrat potisnit, da se dojen─Źek spusti in da se nau─Źim, kam in kako pritiskati. Otrok se je spustil, vse je bilo videti ok. ─îez ─Źas, ko so znova opravili pregled, so ugotovili, da je otrok zopet pobegnil gor. Tako smo posku┼íali ┼íe nekajkrat, a niso mogli ugotoviti vzroka, zakaj ne ostane spu┼í─Źen v porodnem kanalu. Na tej to─Źki, po pribli┼żno 10 urah v porodni sobi, so me bole─Źine v kri┼żu in trtici tako ubijale, da nisem ve─Ź ─Źutila popadkov (v 20. tednu sem si po┼íkodovala trtico). Izklju─Źili so mi epiduralno in poja─Źali umetne popadke. Za─Źela sem izgubljati nadzor nad sabo, grabila me je panika, kaj se dogaja. Ko je nastopil ─Źas za iztis, sta se mi dve babici postavili ob ramena in dojen─Źku ob spu┼í─Źanju fizi─Źno zapirali pot nazaj gor (┼żelim poudariti, da nista ni─Ź pritiskali, tu ni bilo nobenega nasilja, sledili sta mojemu ritmu in ritmu otrokovega spu┼í─Źanja, saj ponavadi dobim feedback v smislu, kako grozno je, kadar to po─Źnejo). Ker nisem ─Źutila popadkov in potrebe po iztisu, sem potiskala, ko sem se po─Źutila dovolj mo─Źno, da zmorem serijo treh zaporednih potiskov. V nekaj minutah sem tako rodila pun─Źko. Dali so mi jo na prsa, a je nismo uspeli pristaviti zaradi vdrtih bradavic. V sobi na oddelku mi jo je s pomo─Źjo nastavkov pristavila babica. Pun─Źka je imela relativno mo─Źno zlatenico, na te┼żi ni pridobivala, zato sem ji dodajala adaptirano mleko. Cela izku┼ínja je bila zelo travmati─Źna ÔÇô ┼że porod sam, saj sem bila razo─Źarana nad seboj, mu─Źil me je ob─Źutek krivde, da bi lahko zaradi nesodelovanja ogrozila otroka. Poleg tega pa je h─Źerka ogromno jokala, ni se potola┼żila niti na dojki, imela je hude kr─Źe, ki so trajali od 9ih zve─Źer do 4ih/5ih zjutraj. Pri njenih 2 mesecih so nas sprejeli v razvojno ambulanto (zlatenica in ekstenzija), nekaj tednov kasneje pa smo za─Źeli ┼íe z obiski pri razvojni terapevtki. Ta terapevtka je ugotovila, da ima h─Źi mo─Źno ekstenzijo in zato ni sposobna vzpostaviti potrebnega vakuuma za dojenje. Tudi pri hranjenju s fla┼íko, ji je mleko iztekalo iz ust, zato se seveda ni redila. ┼áe tisto, kar si je z muko na─Źrpala, ji je izteklo iz ust. Po nasvetu zdravnice v razvojni ambulanti, sem za─Źela po podoju dodajati mleko (pred tem sem malo dodajala, pa malo nisem ÔÇô brez kakr┼ínega koli ritma). Gospodi─Źna se je v roku nekaj dni nau─Źila, da se na rabi truditi, saj pride fla┼íka. Poskusila sem tudi s ─Źrpanjem, a mi ni ┼ílo, zato sem ob dodatnem stresu imela velike te┼żave ┼íe med podoji. Ob spodbudah terapevtke in pediatrinje sem dobila zagon, da vseeno poskusim vztrajati z dojenjem. Trudila sem se jo ─Źim ve─Ź pristavljati, med menjavanjem dojk pa sem po lastnem navdihu dodajala majhne koli─Źine mleka. Na tak na─Źin sva zvozili ve─Źinsko dojenje do 8. meseca, ko se je sama odstavila. Na sre─Źo pediatrinja ni komplicirala, ker h─Źerka ni pridobivala na te┼żi po krivulji, saj je bil razvoj vseeno povsem obi─Źajen. Zavedam se, da sem imela grozno sre─Źo, da je h─Źerka z lahkoto sprejela tako fla┼íko kot dojko in da sem imela tako podporo doma─Źih, da sem si lahko privo┼í─Źila gnezdenje z dojen─Źkom in hkrati, da sem se lahko za trenutek umaknila, ko je postalo vsega preve─Ź.

Polno dojenje nama ┼żal ni steklo – prepri─Źana sem, da res ni bilo pogojev in mo┼żnosti, da bi bilo to mogo─Źe. S kon─Źnim izkupi─Źkom sem vseeno zelo zadovoljna. Pomembno je, da se oboro┼żi┼í s pravimi informacijami, podpornimi ljudmi in da si zaupa┼í. Ne gre vedno vse po na┼íih na─Źrtih in ┼żeljah, zato je v─Źasih treba eksperimentirati in iskati nove poti. Samo obupati ne smemo. Pomembno se mi zdi poudariti, da tudi ─Źe dojenje ne uspe, tudi ─Źe otrok pristane na adaptiranem mleku, ni konec sveta. Zaradi tega nis(m)o slabe mame. Je pa vsekakor vredno poskusiti, morda pa uspe. ­čśŐ

Similar Posts