Moja nosečnost je potekala brez problemov nikoli nisem ne bruhala ne nič,edino prespala sm cele dneve in noči,razen proti koncu nosečnosti je že vse postalo naporno. Najbolj me je skrbelo,da bo z mojo punčko vse okej,čeprav so na nuhalni in morfologiji povedali da je vse tako kot mora biti. Nosečnost je potekala zelo lepo in umirjeno razen tega da se mi je vleko kot da sem noseča že 3 leta ni bilo nič posebnega. Bila je korona in use zaprto in zato se mi zdi da se je tako vleklo ? Zaskrbljena sm bla zadni mesec ker je to bila moja prva nosečnost in nisem vedla če bom vedla kdaj se bo vse skupaj začelo. Ampak tako kot pravijo res točno sam veš kdaj se začne. Moj prvi porod je minil hitro rodila sem v 2 urah. Poleg močnih popadkov in nizkega pritiska se hvala bogu ni nič zakompliciralo. Najbolj sem hvaležna partnerju,ker je biu z menoj od začetka ko so me sprejeli v bolnico in do konca. Mi pomagal,dajal obhladke,vodo me spodbujal masiral itd. Brez njega nevem kako bi šlo skozi. Občutek po porodu ko sm dobila svojo majhno štručko nase je bil fantastičen poln veselja in sreče bolečina je kar naenkrat izginila. Rodila sem v Slovenj Gradcu,sestre so mi pomagale vse kar nisem znala in me je zanimalo. Čas v porodnišnici je potekal zeloo počasi sploh na dan odhoda ko so mi povedale,da morem ostati še en dan,saj mala ni pridobila dosti na teži. Ta dan se mi je vlekel kot megla ves dan sem bla objokana,saj sva si želeli domov. Vseh 5 dni sem bila sama v sobi,zaradi korone nisem imela dobene cimre. Zato je dan še toliko dlje trajal ampak po eni strani mi je prav pasalo,da sem bila sama z otrokom. Ko je bila ura 2 popoldne in sva odšle domov je bilo nekaj najlepšega. Doma je vse bolj sproščeno in mirno. Moja mala je samo jedla in spala zelo pridna in še danes pa smo stari 5mesecev večino časa prespimo,tako čez dan kot pa tudi ponoči. Saj že od 9 tedna prespimo celo noč in niti ne jemo ponoči. Najtežje doma mi je bilo to,če karkoli nebi znala ni tukaj sester ko ti pridejo pomagat in povejo kako in kaj. Na srečo sem imela tako fajno patronažno sestro ki mi je vedno priskočla na pomoč (še dan danes jo pokličem in vprašam za nasvet). Moja mala punčka raste,se smeji in uživamo kot družina. Je zelo priden otrok res kr nemorem vrjet upam da bo tako ostalo čimdlje. ?
Similar Posts
Mojčina porodna zgodba
Prvi otrok, prva izkušnja. In ker nimaš izkušenj pred tem, nimaš pojma, kaj te čaka. In to je doletelo mene. Nosečnost je potekala super-brez slabosti, mogoče mal utrujenosti, vendar brez hujših pretresov. V glavi sem bila prepričana, da bom rodila…
Petrina porodna zgodba
Moja druga zgodba o dojenju spada v tisti minimalni procent zgodb, kjer praktično ni bilo težav. Prva zgodba pa je zelo drugačna. Že nosečnost je bila naporna, bila sem presrečna, da sem noseča, a nisem bila srečna nosečnica. Nosečniške tegobe…
Živina zgodba o depresiji v nosečnosti in poporodni depresiji
Depresija me spremlja že od najstništva in skozi vsa ta leta se je moje stanje slabšalo in izboljševalo. Preden sem zanosila sem imela dobro obdobje, leto prej sem postopoma opustila antidepresive. Zanositev ni bila načrtovana, takrat sem bila študentka in…
Majina porodna zgodba
Naj za začetek povem da je naša štruca prišla ob najboljšem času. Lansko leto maja sem imela spontani splav. Avgusta je imel mlajši brat hudo prometno nesrečo. Ko je novembra še vedno ležal v UKCju sem mu rekla: “veš, moja…
Porodna zgodba od Karmen
Ko sem po več letih truda zagledala plusek na testu nosečnosti, sem bila presrečna. Uspelo je! In tako se resnično uživala vseh devet mesecev nosečnosti in bila aktivna vse do poroda – dobesedno. Dan pred porodom sem naredila 20.000 korakov,…
Urškina porodna zgodba ali ko epidemija narekuje porod
Moja porodna zgodba se pravzaprav začne kar nekaj tednov pred samim porodom, nekje okoli 32. tedna nosečnosti, ko sem bila prepričana, da je moj edini izziv predpisan strogi počitek. Na porod sem se začela pripravljati zgodaj. Obiskala sem priprave na…