Ko sem po več letih truda zagledala plusek na testu nosečnosti, sem bila presrečna. Uspelo je! In tako se resnično uživala vseh devet mesecev nosečnosti in bila aktivna vse do poroda – dobesedno. Dan pred porodom sem naredila 20.000 korakov, saj je punčka zamujala že več dni in sem jo hotela “shodit ven” 😉 Je uspelo en dan pred predvidenim dnem sprožitve … Že v porodni sobi sem jo lahko podojila (30 min po porodu) in imela je res močen sesalni refleks, kar je super.

Ko so me iz porodne peljali na oddelek, je sestra rekla, da zdaj 2 dni ni treba dojit, če ne bo izrazila želje, ker je popila plodovnico in ima še zaloge. Da bo verjetno bruhala. To mi je bilo malce čudno, ampak prvo noč res nisem nič dojila, drugo pa je mala jokcala in odpirala usta, tako da sem jo ves čas pristavljala. A očitno ni bila zadovoljna, saj je dosti jokala in sva prebedeli celo noč. Naslednji dan pa obratno, spala skoraj cel dan, brez energije, zlatenčna in postal sem napsihirana – nimam dovolj mleka?!, zakaj se ne zbudi … Naslednje jutro je sestra rekla, da mleko imam, saj čuti prsi, a ne ve pa, če ga je dovolj. To me je še bolj zaskrbelo. Hči je vedno bolj spala in morala sem jo zbujat 1 uro, da je sploh potegnila iz bradavice. In še to so bile le kapljice, tako da sem jo začela hranit z adaptiranim mlekom, ki so mi ga prinašali vsake 3 ure. Teža je prav tako padla za več kot 10%, s tem, da je bila še vedno nad 3200g. Ob odhodu iz porodnisnice sem imela res slab občutek in skrbelo me je, da bo kaj narobe, saj je punčka ves čas spala, ob odpustu so mi naročili dodajanje adaptiranega mleka vsake 3 ure in prihod patronažne takoj naslednji dan. Doma sem takoj začela črpati mleko in zbujati punčko na 3 ure. Tako sem dobila naval mleka, ogromne prsi in bolečine. Poleg dojenja sem vsake tri ure še dodajala. Dežurna patronažna me je malo pomirila, povedala, da punčka lepo pije, a da naj še zbujam na 3 ure in dodajam. A naj pred umetnim raje najprej ponudim svoje mleko, šele nato še umetno. Po treh dneh doma je dojenčica res dobila energijo, zlatenca je pojenjala in dojenje je bilo veliko lažje. Do prihoda svoje patronažne sestre (peti dan od prihoda domov), sem torej črpala, dodajala in zbujala in ves čas jokala … skrbelo me je, da teža ne bo zrasla, a me je patronažna pomirila. Res je bila odlična, rekla je, da teža lepo napreduje, da ona sploh ne želi tehtati, ker to mamice samo nervira. Da če dojenčiča lepo sesa (pri meni je), da kaka in je zadovoljna, ni treba več dodajati in naj en teden probam brez. Res sem in punčka je tudi po enem tednu pridobila na teži. Tako sem po 14 dneh tudi nehala zbujati na 3 ure. Ker sta me obe patronažni res pomirili, mi pokazali, kako naj masiram prsi, kako naj preprečim mastitis … sem bila res pomirjena in verjetno mi je tudi zato mleko veliko bolj steklo. Danes – 6 tednov po porodu ima moja punčka s polnim dojenjem več gramov kot je povprečje pri teh tednih ;))

Krči so, a niso prehudi, tako da sem dala samo par kapljic, ostalo pa masiramo in pristavljamo na prsi 😉