24.08.2020 ob 16:26 je na svet prijokala Elina, težka 3300 g, velika 52 cm, obseg glavice 34 cm. Rodila se je 4 dni čez rok.

Začelo se je zjutraj ob pol 2:30 z blagimi nerednimi popadki na 15 – 20 min. “To pa bo mala malica za mene”, če bodo takšni (ahm). Partnerja sem pustila spati, bila sem pomirjena, saj sem bila ob 9:00 naročena na CTG. Za vsak slučaj sem si pripravila torbo za v porodnišnico, hidracijski napitek in še šla malo počivat.

CTG je zaznal popadke na 10 min, potem sem morala v čakalnici počakati na zdravnico. Zaradi gneče v čakalnici sem čakala 2 uri, da sem prišla na vrsto, popadki pa so bili vedno močnejši. Nisem več mogla sedeti, hodila sem po hodniku in končno pokličejo moje ime. Ko me je zdravnica pogledala, mi je rekla: “Vi pa greste danes rodit gospa, ja rodit greste. Pojdite na sprejem.” Bila sem nekje 2,5 cm odprta, prav tako mi je odluščila čep. Bila sem vesela in pomirjena, poklicala sem partnerja naj pride, ker grem rodit. Pripravili so me, prinesli kosilo, potem pa se je začelo.

Odločila sem se za porod v vodi. Ne vem zakaj, ampak to mi je bila vedno želja. Čez čas me je prišla pogledat zdravnica in mi rekla, da sem zelo skulirana. Mentalno sem bila zelo pripravljena na porod. Ni me bilo strah, saj sem prvič rodila in nisem vedela kaj me čaka.

Predrli so mi ovoje, nisem se odpirala, dobila umetne popadke. Potem pa se je začela akcija. Ko so popadki bili dovolj močni sem lahko šla v vodo. Komaj sem čakala, da pridem v vodo, v upanju, da tam ne bo tako bolelo. Motila sem se. Voda je bila za mene absolutno prevroča, konstantno sem morala menjavati položaje. Bila sem osredotočena samo na popadke in na napotke babice. Glavica nikakor ni hotela ven, babica je rekla, če bi bil iztis zunaj, bi bil dosti hitrejši. Rodila sem v 3 urah in 26 min. Za prvič zelo hitro. Dobila sem samo 2 lepotna šiva.

Pri prvem pregledu so opazili občasno stokanje, stridor, obilno bljuvanje, nad pljuči so se slišali grobi fenomeni v smislu struganja. Glede na dihalne težave so Elino premestili v inkubator, sprva je potrebovala dodatek kisika, izvidi so bili v mejah normale. Obilno je bljuvala plodovnico, potem pa se je stanje dihanja izboljšalo. Prav tako je bila dva dni opazovana zaradi zlatenice.

Prinesli so mi pumpico, naj si probam načrpati kaj mleka, potem pa naj čim več pristavljam. Blage veze nisem imela kako naj to naredim. Prosila sem za pomoč, če mi lahko pomagajo. Elina se je pristavila, ampak je takoj zaspala, ker se je ob sesanju zelo utrudila. Vedno sem dobila odgovor, čim več pristavljajte. Ja, ampak kako? Mi lahko kdo prosim pomaga? In tako je prišla prva kriza, hormoni so naredili svoje, nisem znala nahraniti svoje hčerke. V porodnišnici so samo videli, da se Elina pristavi in to je bilo to.

Tretji dan sva bili odpuščeni domov z 3180 g. Čez 4 dni sva imeli kontrolo zaradi težav pri dihanju. Ob pregledu je imela 3230 g. Vse bp in pregled čez mesec dni.

Ob obisku patronažne je bilo ugotovljeno, da Elina slabo pridobiva na teži. Ona se je zelo lepo pristavila, ampak se je takoj utrudila in zaspala. Mleko sem imela, saj sem si načrpala in videla da imam dovolj. Ni nama bilo jasno, kako ne pridobiva na teži, če je vse tako kot mora biti. Potem naju je poslala na sprejem na otroški oddelek, zaradi ne pridobivanja telesne teže. 9 dan je imela isto težo kot odpustno.

Dobila je infuzijo, prinesli so mi tehtnico in sem jo morala dva dni tehtati in si zapisovati težo. Nihče ni bil zraven mene, da bi mi pomagal. Na koncu so samo navedli, da so mamico spodbujali k dojenju, oni niso opazili težav pri hranjenju v smislu utrujanja in spet kontrola čez 5 dni, po potrebi naj dodam dodatek. Prav tako so navedli, da ima Elina malo priraščen jeziček, ampak dokler se pristavi in nima težav pri govorjenju, ni potrebe, da bi ga odščipnili. Tretji dan hospitalizacije sva bili odpuščeni s težo 3250 g. Svetovali so enak režim hranjenja.

3 dni po odpustu sem samoplačniško odstranila jeziček, dejali so mi da je zelo priraščen, prav tako ustnica. Upala sem, da je to krivo za najine težave.

Začela sem s črpanjem mleka in ugotovila, da zaradi vseh teh stresov nimam dovolj za vsaki obrok. Tako sem morala začeti z dodajanjem AM. Elina je po cuclju lažje popila mleko, saj se dojenčki z dojenjem 8 x bolj utrudijo.

Na dan kontrole je bila Elina stara 16 dni in še vedno 60 g pod porodno težo. Zahtevala sem dodatne preiskave in tako so naju napotili na kliniko za pediatrijo UKC Maribor. Pred sprejemom je bil potreben obvezen odvzem brisa na Covid 19. Obe negativni, zato sva lahko bili sprejeti.

Tam so imeli prav tako težave s hranjenjem po cuclju, zato je Elina morala biti dohranjevana po sondi. Veliko je polivala, zaradi močnega refluksa. Naučili so me, kako jo nahraniti po cuclju, ker je bila zaspanček, jo je bilo res težko nahraniti. To so bili zelo hudi časi za mene, sem pa vedela, da je v zelo dobrih rokah.

Po 6 dneh sva bili odpuščeni v domačo oskrbo. Teža pri sprejemu 3270 g, ob odpustu 3500 g.

Jaz sem si pridno črpala mleko, saj sem imela veliko željo dojiti.

14. oktober je dan s katerim sva se začeli polno dojiti in se še dojiva sedaj.

Ponoči se je zbudila zelo lačna in sem ji namesto flaške ponudila dojko. Sesala je zelo močno. Naslednjo hranjenje sem ji spet ponudila flaško, ampak jo je močno zavrnila. Tako sva vzpostavili zelo močno vez med nama. Zelo sem ponosna, da nama je uspelo.